Znanstveni posvet
Slovenci v 20. stoletju v znamenju dvojk (1902–1992)
Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje,
Kongresni trg 8, Ljubljana
Ponedeljek 21. novembra
2022, ob 9.00
Uvodna
beseda
Znanstveni posvet je nadaljevanje posveta iz novembra 2019 na temo Slovenci v 20. stoletju v znamenju devetic (1909–1989), ki ga je pripravilo Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino.
V
20. stoletju je malo letnic, ob katerih bo velika večina Slovencev najprej
pomislila na isto stvar. Verjetno ne bi prišla dlje kot do leta 1941, 1945 in
1991. Vprašanje je, ali bi se med prvo peterico najbolj prepoznavnih sploh
znašlo katero od let s končno dvojko, pa čeprav je leto 1992 z mednarodnim
priznanjem samostojne Slovenije med tistimi petimi, ki so Slovence v minulem
stoletju zaznamovale najtemeljiteje. Druge dvojke ostajajo v senci omenjene,
razen morda leta 1922 in vzpona fašistične stranke na oblast. Zgodovinar bo
moral že krepko pomisliti, kaj bi bil za svet ali za Slovence najpomembnejši
dogodek leta 1902, 1912, 1932, 1962 ali 1982. Vsaka teh letnic za kakšno leto
odstopa od tiste, ki mu pride na misel veliko prej, denimo 1941 ali 1991.
Čemu
se torej sploh ukvarjamo z letnicami in jih silimo v isti kalup – v kalup dvojk
20. stoletja? Mar se zgodovina ne ukvarja s posameznimi problemi, obdobji, s
procesi, tudi s ključnimi dogodki, ne pa z nekakšnimi umetnimi povezavami in
asociacijami, ki sodijo prej v domeno kakšne numerologije? Našli bi še druge
ugovore. Vsaka letnica s končno dvojko ima lastne specifičnosti, nobene ni
mogoče obravnavati s povsem enakimi vatli kakor drugo, družbene spremembe, ki
so se dogodile med dvema sosednjima dvojkama, pa so bile včasih večje kot med
dvema, ki ju ločijo tri desetletja ali celo več.
Namen
simpozija o Slovencih v znamenju dvojk 20. stoletja ni iskanje tovrstnih
povezav, ampak v posameznih časovnih izsekih prikazati tiste pojave, probleme,
procese in dogodke, ki so v obravnavanih letih bodisi dosegali vrhunec bodisi
zaton, ki so se začeli ali pa so tiho, skoraj neopazno zoreli, tako da se zdi
sámo leto brez posebne zveze z njimi. Je mar leto 1992 mogoče primerjati s
prejšnjimi tremi ali štirimi od 1988 do 1991? Bi mu pripisali tolikšno
prelomnost kakor letu 1988, ko se je vse dogajalo veliko bolj množično,
spontano, evforično?
V
ospredju obravnave je torej nacionalni prostor, ki je kot takšen dozorel šele v
začetku stoletja in je ob njegovem koncu dosegel polno afirmacijo. Pri vsakem
letu od 1902 do 1992 se bomo dotaknili najprej širšega okvira, nato temeljnih
značilnosti slovenskega prostora in se slednjič seznanili z nekaj izbranimi
temami, ki so obravnavano leto po presoji referentov zaznamovale bolj kakor
druga oziroma ki so po krivici ostale prezrte.
1. del:
9.00–11.00
Slovenci leta 1902 – med tradicijo in moderno
ddr. Igor Grdina
Slovenci leta 1912 – med Srednjo Evropo in Balkanom
dr. Andrej Rahten
Slovenci leta 1922 – med tnalom in nakovalom
dr. Matic Batič
Slovenci leta 1932 – med slovenstvom in jugoslovanstvom
dr. Jurij Perovšek
Slovenci leta 1942 – med svetovno in državljansko vojno
dr. Jože Možina
Odmor za kavo
2. del: 11.20–13.20
Slovenci leta 1952 – med staro in novo vero
mag. Jurij Pavel Emeršič
Slovenci leta 1962 – med Vzhodom in Zahodom
dr. Jelka Piškurić
Slovenci leta 1972 – med reformizmom in konformizmom
dr. Renato Podbersič
Slovenci leta 1982 – med narodnim in skupnimi jedri
dr. Stane Granda
Slovenci leta 1992 – med priznanjem in spoznanjem
dr. Janez Šumrada
Uvodna nagovora in 1. panel: https://www.youtube.com/watch?v=uO2xN8GIQ4w